Pendrek – Skateboarding Magazine CHECK-IN: Nik Pušnik - Pendrek

Home // Vsebine // Novice // Skate // Domače novice // CHECK-IN: Nik Pušnik

CHECK-IN: Nik Pušnik

April 16, 2015 // By: Marko Žumer // Domače novice, Vsebine, Domači, Skate, Novice, Intervjuji // No Comment

Portret

“Vsako mesto v Sloveniji, tako večje kot tudi manjše, ima neko skatersko sceno, kjer se dogaja. Ponekod so skateparki, ponekod jih ni. Ponekod je klapa velika, ponekod je klapa manjša, žal pa obstajajo tudi mesta, kjer je scena enostavno žalostna. In eno od takšnih mest je Celje, ki skejterjem ne ponuja praktično ničesar. Nik Pušnik je en tistih, ki prihaja iz Celja in se kljub situaciji ne da motit, ni pa nobena znanost, da ga je premik v Ljubljano, kjer študira, še bolj zbližal z aktivno skate sceno v prestolnici. Če bo kje na ulici mimo vas na švignil Legolas na skejtu, je to verjetno prav Nik, če pa bo brez najmanjših težav stisnil 360 double flip, pa je to nedvomno on. Naslednje vrstice, stavki, besede in črke so njegove, s katerimi se predstavlja širši skaterski javnosti po državi. Prijetno branje!”

Nik Pušnik je moje ime in prihajam iz okolice Celja. Oče me je že v otroštvu navdušil nad motocrossom in mi kupil prvi motor, ko sem imel 4 leta. Verjetno je bil to tudi en izmed mnogih razlogov, da sem se vedno zanimal za razne športe, jih veliko tudi treniral, a z njimi kaj kmalu prenehal. Poleg motorja, ki je ostalj bolj rekreativna dejavnost, pa je tu še skejtanje. Mislim, da sem skateboarding prvič videl na televiziji. Bil sem še otrok. Hotel sem imeti skejt pa nisem vedel kje bi ga lahko dobil, kjer živimo bolj na podeželju in v tistih časih skate kultura pri nas skorajda ni bila poznana. Kasneje sem od sošolca v osnovni šoli dobil za rojstnodnevno darilo skejt, ki je bil verjetno kupljen v Hervisu. Hitro sem se naučil poganjat in popnit prve ollie-je, kmalu nato pa sem izvedel za Ghetto shop v Celju in si tam kupil prvi pravi skate komplet. Za prvega kickflipa sem potreboval neverjetno veliko časa in ga zato zdaj toliko več izvajam, haha.

Že od nekdaj sem bil bolj previdne vrste človek, tako da tudi pri skejtanju vedno veliko razmišljam preden se lotim trika na rail oziroma čez gap pa tudi če le-ta ni na hard.

Po cca letu dni sem začel skejtat s prijatelji, zaradi katerih se je začel nivo skejtanja dvigovat. Aleks Ocepek in Urban Skamen sta bila tadva, zaradi katerih sem vztrajal. Če njiju ne bi bilo, bi verjetno že prej nehal skejtat, saj je bila v tistih časih skejt scena v Celju še bolj obupna kot sedaj. Koraki so šli naprej, dobil sem podporo Ghetto shopa (hvala Ogradi!), opravil izpit za avto in spoznal Pipija (Andrej Rožmarič). Tako smo se začeli družit in vozit skupaj z Žalčani, kjer sva s Pipijem postala del ekipe “Rich Hobos”. Tam se je nivo še dvigoval, največja zahvala temu pa gre Christopherju Khanu, Pipiju in pa Luki Kozovincu, kin as vedno znova navdušuje.

Scena v Celju naj bi po Pipijevih besedah cvetela v obdobju, ko je on obiskoval srednjo šolo, torej takrat, ko je izhajal še Pendrek v tiskani obliki, ko so skejtali Šminx, Panx, Lajler in pa brata Mačkovšek, ki vsake tolko še prideta stisnit tri kali dva, sicer pa mislim, da bi bil Pipi naslednji v rubriki Check-In, ki bi lahko o tem povedal kaj več.
Sledilo je obdobje, ko je scena dobesedno umrla (Pipi je igral računalniške igrice) in potem spet nekako zacvetela, ko so žalčani dobili skate park in začeli snemat za video “Sej pa kul”, ki je nedavno upihnil prvo svečko, sicer pa z omenjeno ekipo snemamo video, ki bo nosil ime Nobanger, ki je v nastajanju.

Po srednji šoli sem se odločil za študij germanistike, ob študiju iščem luknje za skejtat, risat in pa za druženje s punco. V Ljubljani je ogromno skate spotov, če si človek želi kaj posnet, a ponavadi vseeno “skočim” kar do Cankarja ali pa do Metelkove (SEM), kjer ponavadi skejtam s Svarunom, Miklavčičem, Aleksom ali pa Demšarjem in frendi.

Čez zimo sem skejtal predvsem v Rogu, vseeno pa zelo pogrešam prijatelje iz Celja in okolice, ki jih sedaj vidim samo še čez vikende, ko gremo snemat na street ali pa samo chillat v skate park.

Risanje me iz dneva v dan bolj navdušuje, predvsem zato, ker se da vzpostavit perfektno povezavo med skejtanjem in umetnostjo, veliko inspiracij za ustvarjanje iščem v skateboardingu. Rad se tudi poigram s “stencili” in na grip nasprejam kakšne grafike, med drugimi izhajam tudi iz mojih lastnih risb.

Posebnih načrtov za prihodnost nimam, poskusil bom nadaljevati v isti smeri kot sem to počel do sedaj, upam pa tudi, da bom lahko skejtal čim dlje in da bom fizično sposoben to početi kolikor dolgo bo strast do skejtanja pri meni prisotna.