CHECK-IN: Luka Pen

May 6, 2015   //   By: Marko Žumer   //   Vsebine, Domači, Skate, Domače novice, Novice, Intervjuji   //   No Comment

Kaj narediš danes, ko si razvajen pamž in si zaželiš skejta, ker ga imajo vsi? Nažicaš fotra ali mamo in pol ure kasnej si kul, ker si skejter tako kot tvoji prijatli. Ali nekaj takega… Luka Pen, skejter, ki se ne da motit, ki vztraja in uživa ob tej aktivnosti že od leta 1991, je za naš Check-In že v prvem odstavku povedal, da je bilo v njegovih začetkih popolnoma drugače. In ker je to šele začetek pripovedovanja njegovih življenskih izkušenj, vemo, da boste uživali ob vsaki spisani besedi/stavku, ob vsakem linku in fotografiji, ki danes krasijo našo četrtkovo rubriko. Ja, nič čudnega, da je Penkalo, kakor ga kličemo prijatli, zgled marsikomu na domači skate sceni… Veselo prebiranje!

ZAČETKI…

“Moji prvi koraki na skejtu segajo v leto 1991. Začel sem natanko med in po osamosvojitveni vojni za Slovenijo – najprej pred domačo hišo in kasneje med bližnjimi blokovskimi naselji na košarkarskih igriščih. Moj prvi skejt je bil Life skateboards (Brennand Schoeffel) z Gullwing aksli, kupljen v avstrijskem Celovcu, kamor smo se med vojno zatekli k babici, ki tam prebiva in je imela ob bližnjem jezeru v najemu restavracijo. Da sem kupil ta skejt, ki je stal celo premoženje, sem cele počitnice tam pomival posodo, lupil krompir… hodil sem ga v trgovino gledat dvakrat na teden.”

“Spomladi leta 1992 sem izpred lastne hiše po čistem naklučju zalutal prvič v druge predele in blokovska naselja MB-ja (Nova Vas) in tam spoznal ekipo (Ico, Mato, Kert, Mišek, Cile in drugi), ki me je kot pritlikavega fantiča takoj sprejela medse. Takrat sem prvič videl prave trike in posledično tudi zaradi tega sam napredoval. Ker sem kazal nek potencial, so me zelo spodbujali. Prvo je bila to ploščad pred BMX progo, kasneje pa Zdravstveni dom Nova vas, katerega smo pred slabima dvema tednoma tudi obiskali v sklopu starih borcev. Zdravstveni je postal moj drugi dom (pravili smo mu mariborski Embarcadero), tam smo pilili trike noč in dan, dan za dnem. S prej omenjeno ekipo sem postal nerazdružljiv, kasneje sta se pridružila še Helbl in Tomy. Če ne bi spoznal skateboardinga, ne bi spoznal teh prijateljev, ki jih imam že celo življenje.”

“V srednješolskih časih oziroma kar nasploh sem se s skejtanjem motiviral za vse stvari v življenju. Doma mi je blo rečeno “če ne boš priden v šoli, ne bo skejtanja.” In če ne bi bilo skejtanja, bi se mi podrl svet. Zato sem se učil in težav v šoli ni bilo. Motivacija za vse stvari.”

“Ko primerjam današnjo mladino in imajo razfukane skejte in preluknjane šuhe in jamrajo… V naših časih je bila roba še drazja in težje dostopna. Sam sem za takrat za skejt vedno nekje nakrampal skupaj. Ko sem dobil denar za šolsko malico, sem ga raje prihranil in nisem jedel, da sem lahko kupil skejt opremo in tako se je v mesecu ali dveh dalo “shustlat”. Toliko o tem… če je želja in če je volja, se da vse.”

“Od prej opisanih začetkov dalje je skateboarding del mojega življenja, moja sreča, veselje, zadovoljstvo, duševna hrana, pobeg pred problemi in stresom, daje mi svobodo, nasmešek. Nisem imel nobene daljše pavze, razen par prisilnih zaradi poškodb. Od takrat ne mine dan, da mi po glavi ne bi hodili triki, spoti, videoparti… Še danes, ko pridem iz sešna, pa naj bo ta dober ali slab, sem srečen isto kot prvi dan. Če par dni ne skejtam, sem tečen, nervozen, skratka nekaj mi manjka. Itak si veliko ljudi misli, da sem weirdo, frik, zresni se že…, ampak jaz se za to ne zmenim. Pa saj veš v kakšnih okvirih bi moral živeti v Slovenistanu, da bi ugajal okolici…”

“Skozi kos deske sem spoznal veliko ljudi doma in po svetu, videl veliko tujine, spoznal različne kulture. S skejt klapo še vedno debatiramo o starih zgodbah, ki smo jih doživeli skupaj in se ponavljamo kot stare plošče, skratka neprecenljiva življenska šola, zato lahko upravičeno uporabim hashtag, ki je danes popularen in bom rekel samo #thankyouskateboarding.”

Frame videopart

AMERIKA 2015…

“Šlo je za otrosko željo, ki sem jo želel izpolniti od leta 1995, ko smo prvič prišli v stik z VHS videi, s katerimi sem gor rastel in jih pogledal neštetokrat (Trilogy, Mouse, Las nueve vidas de paco,…)”

“Vsaj enkrat sem si želel pogrindat LA Courthouse, furat znamenite schoolyarde s klopcami in picknicktable-i, bumpe, ditch-e, Venice beach…, skratka naredit samo no-comply ali pa powerslide na kalifornijskih tleh.”

“Vesel sem, da sem to februarja letos tudi doživel. Ko sem zgoraj omenjene spote videl v živo in jih tudi skejtal, se mi je naježila koža in povišal utrip srca. Med grindanjem in slidanjem le-teh, se mi je odvrtel film in misli, da so tukaj isto počeli Gino, Keenan, Guy, Koston, Jeron, Kareem, Song… Ob navadnem nosegrindu, lipslideu, smith grindu sem tako užival, da sem jih ponavljal do onemoglosti.”

“Skejtali smo res ogromno, v treh tednih smo imeli le en dan počitka. Telo in noge so bile utrujene, vendar sem si rekel, da je treba izkoristit vsak trenutek, ki mi je bil dan. Sploh ne moreš odnehat, če furaš popolne skate plaze in street spote, ob popolnem vremenu. Vsak dan nekaj novega poskejtaš, z novimi ljudmi… Stvari ne zmanjka.”

“Obiskali smo dolgoletnega prijatelja Marka Jazbinška, ki nam je zelo pomagal pri samem potovanju glede logistike, nastanitev, kazanju spotov in bi se mu ob tej priložnosti rad še enkrat zahvalil. Še ko je živel v Sloveniji sem se po njem zgledoval in veliko z njim skejtal in se od njega veliko naučil in še vedno spada v mojo lestvico top 10, zato sem vesel, da sem imel ponovno privilegij skejtat ob njem v LA-ju. Presenečen sem bil nad ugledom, ki ga tam uživa in težo, ki ga nosi njegovo ime. O njem so tudi velikani skejt industrije govorili z izbranimi besedami. S svojimi vezami in poznanstvi nam je odprl vrata v privatne parke, pogled v zakulisje industrije, etc. Vesel sem, da mu posel dobro teče in da o zavidljivi ravni njegovega skejtanja, pri 40. letih, sploh ne izgubljam besed.”

“Ob kakem pivu lahko povprašaš tudi Davorja Miljkovića o zgodbah iz geta, z veseljem ti bo kaj povedal. Po nekaj dnevih preživetih pri Marku v Valley-u, kjer je res lepo in mirno, z obilico spotov in skate plaz, zamenjamo nastanitev. Res je, da smo zadnjih 10 dni, nevem po kakšnem naklučju pristali v motelu. Bilo je poceni, nismo pa gledali na to in vedeli, da gre za Lynwood/Compton district. Zjutraj si se postavil pred vrata in vsak dan videl nekaj zanimivega. En dan sosedu ukradejo Escalade-a, drugi dan dva plezeta čez ograjo, za njima pa policista s puškami. En dan grem ob 8h po kavo cez cesto (100m stran) pa me na sredi 4-pasovnice vržejo policaji na pokrov motorja z glavo, me brutalno pregledajo in vprašajo kaj delam tukaj. Pred shopping centrom polnem ljudi, ob 2h popoldne, ko dviguješ denar na bankomatu, ti pove stara babica, ki komaj hodi, da ni varno dvigovat keša tukaj. Vidiš sumljive možakarje, ki si z nadetimi kapucami izmenjujejo vrečke z sumljivimi vsebinami, skratka helikopterji in sirene so 24ur na dan…”

“Ko potegnem črto, je bila to spet ena zanimiva izkušnja, ko v par dnevih doživis več kot pri nas v nevem koliko letih. Ko pogledam nazaj, je zanimivo, takrat pa nam ni bilo do smeha enih par dni, haha. Nas je blo ene parkrat pošteno strah.”

Penkalo part

SKEJTANJE V 2015

“Ko pogledam nazaj, si nikoli ne bi mislil, da bom tako dolgo in tudi v letu 2015 tako zelo aktiven. Še sam se velikokrat sprašujem od kod se, pri skoraj mojih 36. letih, vleče vsa ta volja, energija, želja, ki je vsako leto večja. Ampak sem že zgoraj omenil kaj mi skejtboarding pomeni in da gre za mojo duševno hrano in da ob vsakem triku še vedno zelo uživam. V tekočem letu želim še veliko skejtat in odkrivat tuje destinacije, ki jih šr nisem poshredal, spoznavati nove ljudi, posneti kak trik ali klipček za lastno zbirko, predvsem pa ostati zdrav.”

“Kako dolgo še? Upam, da mi bo zdravje še dolgo služilo, zato želim aktivno vztrajati še veliko časa. Še dolgo nameravam čutiti zadovoljstvo ob izpeljanih trikih, pushanju… V skateboardingu bom v takšni ali drugačni vlogi ostal vse življenje – once a skateboarder, always a skateboarder, pa magari bom skrbnik skejtparka, dal kakšen nasvet mlajsim, etc… Ta panoga mi je veliko dala, poznam jo v nulo, veliko sem se naučil in tudi v prihodnosti bo vsak moj projekt v zvezi s skejtanjem vložena duša in srce.”

“Še par stvari, ki mi dajejo voljo, energijo, zadovoljstvo:

– Da smo to zimo tolko furali, je kriva tudi PIK hala, ki je nekaj najboljšega, kar se je v Mariboru zgodilo v zadnjih letih. S skupnimi močmi, majhnim finančnim vložkom ter improvizacijo smo zalaufali simpatični indoor plac. Potrebno se je zahvalit vsem, ki s prostovoljnimi prispevki omogočajo obratovanje, vsem za doniran material, delo, transporte, vzdrževanje ( Teo, Drago, Tox, Gal, Božič, Obsession in še nesteto drugih). Veselijo me pozitivni odzivi in obiskanost ljudi iz prestolnice, celjske, prekmurske in koroške regije. Na ta projekt sem resnično ponosen, da sem del njega in da z njim raste scena v našem mestu.

– Pred cca dvema tednoma izvedenom druženje Starih borcev, ki je fantastično uspelo. Da se srečamo s starimi skejt prijatelji in mladimi. Da vidim na obrazu 50-ih ljudi nasmešek, ki se imajo fajn, uživajo in rečejo, da komaj čakajo drugo leto, ker so se imeli nepozabno. Kmalu bo ready tudi video iz letošnjega druženja!

– Da je projekt »Maribor za skatepark« na dobri poti do realizacije, v katerega je ekipa z Icotom (Iztok Šumatič) na čelu vložila veliko energije in truda. Da nas na tej poti podpira veliko ljudi in da bo naše mesto končno imelo infrastrukturo, ki si ga kot mesto z zelo razvito skejt sceno in bogato tradicijo končno zasluži.

– Lasten skate brand Embisi, v katerega vlagam dušo in srce.

– Kot sva zadnjič skupaj ugotovila, da je trenutno scena v našem mestu na vrhuncu v vsej svoji zgodovini. Da prideš v PIK halo pa fura tam 20 ljudi, da se naredi sešen v pri Teotu v Kliniki za zdravljenje faušije in da vsi iz Maribora pridejo, na vsak spot ko prideš je polno ljudi. Da se ljudje, ki pridejo iz drugih delov Slovenije in Avstrije, tukaj počutijo fajn in sproščeno, da se zabavajo, uživajo… Da sem en tistih, ki je k temu (razvoju) pripomogel..

– Da sem v življenju recimo nardil že milijon switch heelflipov in da je milijonprvi še vedno drugačen, zanimiv, vznemirljiv… nenasitna želja…”

Instagram:
https://instagram.com/penkalo