CHECK-IN: Tomaž Praunseis

June 4, 2015   //   By: Marko Žumer   //   Domači, Skate, Domače novice, Vsebine, Novice, Intervjuji   //   No Comment

Portret; foto: Saša Huzjak

V pravo zadovoljstvo nam je, da se je v naši navidezni pisarni pofočkal tudi Tomi s polnim imenom Tomaž Praunseis, ki je tisti človek, ki skejta dlje kot povprečni bralec našega web magazina živi, ki skejta od časov taboljše ere skejtanja, ki skejta krivine, ki skejta street, ki je kamerman, montažer in družinski človek, ki je humanitarni skejter in še bi lahko naštevali kaj vse počne in kar počne, počne z nasmehom. Udobno se naslonit in prebrat njegove odgovore na kratka vprašanja je tisto, kar bomo storili sedaj, čez dober teden pa se bomo udeležili njegovega eventa v Trbovljah!
Tomi, kapo dol!

SREČANJE Z ROLKO

“Zgodilo se je nekje pri mojih 8. letih, torej leta 1986 na otoku Pašman. Fant iz sosednje prikolice, katerega srečam na poti v “mesto”, na ozki asfaltni cesti tapka (tic-tac tehnika), meni pa nič jasno kaj je to zaena stvar na kateri stoji. Reče mi, da se lahko usedem na to plastično rumeno rolko dolžine cca. 50cm. Se usedem gor, on me pahne po asfaltu, da se peljem kak meter, pod seboj pa opazujem kamenčke, ki se počasi pomikajo mimo… Uaaaaaaau kako nora dogodivščina! Nič mi ni bilo jasno kaj se je zgodilo, bilo je pa res zakon, najboljš možno!
Pol leta kasneje v Italiji vidimo v trgovini rdečo plastično rolko Gioca in prosim očeta, da mi jo kupi. Neuspešno…
Leto kasneje obiščemo s starši papirnico v mestu Radeče v Zasavju, kjer gremo kupit zvezke za šolo, na polici pa imajo še zeleno leseno rolko z modrimi plastičnimi kolesi (Yugo znamka Sport ***), padam na kolena in prosim starša, da mi jo kupita. Nisem hotel na noge, dokler je ne dobim.
V Trbovljah za blokom se spuščamo sede, kdo gre iz višje, nato stoje… res najhujši filing!
Res so blili true ti časi, brez obremenjenosti kot je danes pa vsi delamo kar imamo najrajši pa še obremenjeval bi se s tem… ojej, ojej… potem zaštekaš. No, okej, gremo naprej…
Potem se je začela zbirat klapa, ki ima rolko in tapkamo po dvoriščih med bloki po cele dneve, potem nam že uspe, da se iz pločnika zapelješ in dvigneš prvi konec rolke. Potem je pa kar sledilo…
Oče mi iz Nemčije prinese drugo boljšo (California Pro) z gumijastimi kolesi, mama mi kupi bermuda kratke hlače in gas v akcijo. Naslednje poletje grem s starši na morje na mini otok Rava v Dalmaciji, kjer spimo pri familiji, ki ima videorekorder in v Trbovljah videoteko. S sabo smo vzeli par videokasnet Ginisi… vmes pa je bil še film Thrashin’. To vidim in gledam vsak dan in vidim Coreya Websterja in Daggeres. Ufff! Potem to vidijo še drugi frendi in že si z edigsom rišemo pajčevine na skejte…
Prijatu (Gregor Grošelj) gre na počitnice v Munchen in tam spozna klapo, ki mu pokaže ollie. Pride nazaj v Trbovlje in nam pokaže kako se odlepi od tal z rolko brez early graba… Faaakkk, klapa leži na tleh in gleda kako se rolka res odlepi od tal. Čudež.
Prijatelj (Jure Eberlinc) gre v Trst in sicer v trgovino Sport & Sport in prinese Vision Jinx in Toxic wheelse pa Gullwing podvozja. In prav on gre z mano domov, da pokažem to rolko mami in jo prosim dober mesec, da mi prosim prosim kupi takšno rolko. Aja, pa Strange Notes črnobel mag smo imel za gledat pa sestrična iz Nemčije prinese Thrasher z naslovnico kick turna v full-pipu, za background pa je bila ameriška zastava. Gledamo pa gledamo to nonstop! Potem dobimo še film Propaganda od Powell Peralta.
In že gremo z družino v avstrijski Celovec, kjer dobim svojo prvo pro rolko – Mini Tony Hawk desko črne barve z medaljoni, Santa Cruz Screaming Hand wheelse in Gullwing street shadows podvozja. Aja, pa še rail sliderje pa tail bone sem mel gor. Zraven smo kupili še stickerje, katere sem odlepil, ko sem desko znucal in jih dal na novo – hahaha, kakšne scene so bile to!”

“KARIERA”

“In se je dogajalo. Klapa je bila, Robi Andrejaš nam je zrihtal nek sponzoršip od Jakata, kateri je zalagal in uvažal stuff za bodoči Madness shop – prej je dilal iz garaže ali kako… Skejtam prvi (pravi) kontest na kotalkališču v Velenju. Gremo v Munster na World Cup in tam prvič vidim proje v živo. To me je res naspidiral! Skejtal sem vsak dan cel dan ali pa takoj po šoli do mraka pa še naprej. Potem je bil Madness shop od katerega sem del že od samega začetka. Ni bilo ravno tako kot če si skejtal za Obsession, ker so res nonstop hodili naokrog in snemali. To mi je manjkalo, ker sem vedel, da sem sposoben več kot sem tam lahko pokazal oziroma dal od sebe. Potem je uletel Tomi Vegan in naredil Frame Skateboards. To je bilo res najboljš, ker smo cel čas hodili naokrog in snemali pa še ful fajn smo se imeli.
Naredil smo video Slowly Going Nowhere na kterega sem res ponosen in hvaležen, da sem bil lahko del tega, ker vem, da sem dal takrat vse od sebe. Andro Kajzer je takrat delal za video Mad World, kjer imam tud nek part. Res zakon obdobje pa še neke svoje kipe smo snemali. Tudi Gregor Berkopec je delal videe, kjer smo naredil part. Res je blo ful fajn in cel čas produktivno. Pač neko dokazovanje samemu sebi in izživitev otroških sanj, katere še kar gorijo, haha.
Potem me je še Uroš Kovač povabil na Eastpack team in sem hodil z enimi in drugimi naokrog in smo samo skejtali in snemali. S Frame ekipo smo posneli še video Human Error. Res so se mi uresničevale sanje, katere sem sanjal od Thrashin’ filma naprej – skejtal in spoznaval folk in hodil naokrog.
Vmes me je začelo telo malo hecat, samo sem preko gledališča, v katerem sem igral, spoznal fizični teater, kjer sem lahko začel fizično trenirat, postal sem bolj gibčen in delal sem neke gibalne predstave, kjer mi je bilo noro, da sem se lahko na nek svoj način kreativno izražal, posledično pa sem lahko tudi ful boljš začel skejtat, ker je bilo telo fit.
Mal me je vmes telo začel hecat, sam sem preko gledališča v katerem sem igral spoznal fizični teater, kjer sem začel fizično trenirat postal bolj gibčen in delat neke gibalne predstave, kjer mi je blo noro da sem se lahk nekak kreativno izražal, posledično pa sem lahko ful bol začel skejtat ker je blo telo fit. Pa še Vegan je nardil deske z našimi imeni in počutu sem se kot v sanjah.
Potem je bilo še malo pusha, ko mi je Matko zrihtal Rip Curl back-up, samo vse kar je bilo, so bile cote… Fettich je škljocal fotke (z njim je bilo tud zmeri ful fajn fotkat), samo ni pa bilo nekih večjih ciljev…
Potem pa ugotoviš, da je vsak push na rolki dar. Res sem hvaležen, da lahko to počnem in se ob tem tako zabavam in sprostim in zbežim iz klasičnih vzorcev sveta kakršnega večina doživlja.”

“Fajn je. Rolkanje me res osrečuje in navdihuje. Še službo, katero opravljam, sem posledično zgradil zaradi skate videov, ker so tako navdihujoči in kreativno narejeni. Postal sem oče in najin sin Jakob, ki ima sedaj 9 mesecev, že hodi v vežo k rolki in cel cajt vrti koleščka in jo rine po hodniku. Če bo hotel, se bo lahko rolkal. Da bi se pa skupaj, bi bilo pa res neprecenljivo. Nekateri frendi mi pravijo, da ne bo shodil, ampak zrolkal, haha. Res si želim biti skate oče. Jasno, če bo to hotel tudi on.”

“Tako da je tako imenovana kariera zdej bolj kot ne duhovna hrana, kjer poskušam čimbolj obdržat konsistenco trikov pa kaj novega naredit vsake tolko, ko pride do tapravega filinga.”

Videopart iz Frame videa Slowly Going Nowhere

SK8AJ S SRCEM

“Projekt je nastal z vizijo, katero sem zagledal, ko sem imel recimo da 11 let. Takrat se mi je v možgane zapisala fotka, katero še vedno vidim pred očmi. Starejša sestra je imela revijo BRAVO. To je bila moderna revija o glasbi in o vseh kul stvareh takrat in tam je bila reklama za Puma šuhe, kjer je bil na sliki skejter z nahrbtnikom, okrog obrnjeno kapo in sončnimi očali, za njim pa je bila cesta, ki je vodila v neskončnost. In to mi je bilo noro videt, da kar gre. To se mi je vtisnilo v spomin, nakar sem si rekel, da hočem danes to nardit… Začnem trenirat vsak dan in ob tem sestavljam potek. Od začetka sem mislil solo in še en frend z avtom in šotorom, nakar mi je nekdo starejši rekel, da sem res smotan in EGO, če to tako speljem. Nisem štekal kakšne tri mesece kaj je s tem mislil… potem pa začutim v sebi klik – končno razumem!
Okej je, če uporabiš ego. Pomoje ga 90% folka uporablja na polno v sebi notr… Okej, bodi car, če že misliš, da moraš bit pa imej izgovore, da to delaš za sebe in se hočeš samemu sebi dokazat, bla, bla, bla… haha! Itak je pa prisoten še tist tadrugi zraven, ko te tolaži in pravi “ne sej imaš prav, to je samo, da sebi dokažeš”, kar pa v resnici ni tako. In sem si rekel “Dej naredi to, ampak naredi za druge in bomo na koncu vsi veseli.” In tako se je nabrala ekipa Sk8aj s srcem, ki so res vsi eni taki tapravi patroni. Res jih mam rad. In nekako tako smo potem to reč fiksiral in mislim, da skor naredil že brand iz tega. Mi je pa kul filing, ko to delaš in si happy, ko se zavedaš, da bo imel finančno korist od tega nekdo, ki to resnično potrebuje, da preživi, ti pa si res vesel, ko se družiš in deliš to iskreno delo z vsemi udeležnci in mimoidočimi in več, da delaš prav. NOR FILING! In vsaj takrat lahko rečem egu “No evo, zdej se pa laži pa rihti drugim, haha.”

“In evo ga, letos gremo že tretje leto. Prvič smo izbirali za tri družine z otroci, drugo leto smo zbirali sredstva in omogočili otrokom, da so šli lahko na moje, vmes pa hitro za praznike zbrali še nekaj prispevkov za družine iz prvega projekta. Ker mi je bilo tolko čudno slišat, da je otrok iz revnejše družine dobil majhen tovornjak za praznike, sošolci pa večje… Fak, kaj temu učitelju al komu ni jasno… Zato sem se odločil in pojavil se je Alen Žvokl in naredil razstavo najboljših fotk (Bucky Lasek, Tony Hawk, Luka Pen in ekipa…itd). Potem stopi na mikrofon Ico in proda še več fotk, tako da dobimo v eni noči dva jurja, ki ju razdelimo štirim družinam. Aaaaaa kolk pa fajn!!!!”

“Kot sem že omenil – letos se bo spet dogajalo in sicer v petek, 12. junija in soboto, 13. junija  v Trbovljah, kjer bomo naredil rolkarski in družabni dogodek, kjer bomo zbirali za socialno ogroženo družino, ki spet fuuuuul potrebuje pomoč. Ne bom pisal kako in kaj, ker so zgodbe žalostne… Imamo že brand zdej, imamo t-shirte, obeske rolkice, chipolo obeske, stickerje, še posebej kul pa je, ker so vse te stvari skater oriented, kar pomeni, da so vse prispevali true skejterji.”

“Skratka rolkalo se bo, družilo, furalo prvi DIY kvoter v Sloveniji, pofuralo polejam la ledge pa kakšen hladilnik pogrindal itd… VABLJENI VSI! Dejmo nekej nardit kar drugi nočejo pa bi mi lahko. Bomo skejtal in se mel fajn pa s tem pomagal. “Vamos!” bi rekel moj prijatu Ici.”

– URADNA STRAN SK8AJ S SRCEM:
http://www.sk8ajssrcem.si/

– SK8AJ S SRCEM NA FACEBOOKU:
https://www.facebook.com/sk8ajssrcem?fref=ts

– FB EVENT SK8AJ S SRCEM (13/06/2015, Trbovlje):
https://www.facebook.com/events/756889524426380/

 

Sk8aj s srcem

Skratka LOVE is ALL we NEED pravi Lennon še zmeri, čeprov ga ni več med nami, hehe.

HVALA VSEM!!!

Sk8 or daj iz srca.
Tomaž