CHECK-IN: Miha Fištravec
Miha Fištravec je eden najvidnejših predstavnikov srednje BMX generacije pri nas. Je rajder, ki ga je enostavno občudovati na kolesu. Ima izjemen občutek za izbiro trikov, zna leteti visoko in hkrati obvlada tehnično zahtevne manevre. Svoje ime je naredil še bolj prepoznavno s svojim otvoritvenim partom v shajbinem filmu Conquered Joy, ki je izšel na DVD ploščku lanskega decembra. Za njegovo bajkersko prihodnost ne rabimo skrbeti. Ima trden oprijem na kolesu in glavo na mestu.
1. Povej nam nekaj o tvojih začetkih, najljubših trikih, ko si začel s tem športom, prva BMX ekipa, prvi nepozabni spomini na tisto obdobje.
“Začel sem z MTB kolesom, ker sem se želel ukvarjati s four-crossom, vendar se je to hitro spremenilo saj je bila najbližja proga v Mariboru kar je pa bilo definitivno predaleč da bi lahko fural vsak dan. Zaradi tega sem začel zahajati v lokalni (Ptujski) skate park in z kolesa odmontiral vse kar je bilo nepotrebno ter začel z triki, hitro za tem sem zlomil vilico, prodal kolo po delih in kupil BMX.
Najljubši triki tisti čas so mi bile razne kombinacije z footjami, saj so mi bile relativno nezahtevne ter sem iz njih lahko naredil veliko različnih kombinacij. Je pa bilo to obdobje, ko je Eddie Cleveland delal najbolj stylish footjam whipe, tako da ni bilo težko da me footjam kombinacije ne bi pritegnile.
Evolution-BMX je bile moja prva ”ekipa” s katero sem hodil na sešne,tripe, itd.. Iz začetka tega obdobja se najbolj spominjam tripa na Panonnian Challenge, saj sem prvič šel z rajderji na trip in prvič fural tako ogromen park. Večinoma sem bil navajen na lokalen park z tremi majhnimi objekti tako da je bil to precejšnji šok . Nepozabni spomini so pa tudi iz 5 dnevnega Evolution-BMX tripa po Avstrijskih in Nemških parkih, katerega se je takrat udeležil skorajda celoten team.”
2. Kakšna se ti zdi domača in globalna BMX scena danes v primerjavi s sceno v času, ko si začel s tem športom.
“Za globalno sceno iz obdobja ko sem začel in danes lahko govorim samo na podlagi tega, kar opažam preko interneta, to pa lahko da včasih drugačen občutek kot pa je dejansko stanje na sceni. Če sklepam iz tega, da je internet poplavljen z BMX editi bi rekel da se je scena precej povečala glede na to, da je že v obdobju mojih začetkov vsak imel dostop do interneta in možnosti snemanja. Firme ki so obstajale takrat obstajajo še zdaj, njihovi teami so dopolnjeni z mladimi rajderji, produktov imajo zmeraj več in vsi brandi so še vedno redno aktivni. Propadajo edino revije, vendar se samo selijo na drug medij kjer pa imajo po moje še večjo gledanost in več vsebin. Tako da kljub kakšnemu velikemu kontestu manj, globalno scena raste. Aja, nivo furanja pa je je itak stokrat boljši kot je bil. Glede odnosov in pričkanj kdo, kaj, kako in zakaj fura pa težko govorim.
Lokalna scena pa v primerjavi z obdobja mojega začetka in danes dokaj stagnira, ter gre včasih malo v plus ali pa malo v minus. Recimo odkar spremljam Ljubljansko sceno, je rajderjev ki furajo street in park manj kot jih je bilo, novega lokalnega rajderja pa dejansko ni opaziti. Ampak stari obrazi pa še vedno isto zagnano furajo naprej. Skate parkov je nekaj več kar je super, ampak po drugi strani stari parki propadajo tako da smo potem na koncu nekje na istem. Sešnov,jamov, kontestov je približno isto število, nekateri postajajo tradicionalni ter je na teh udeležba še vedno velika in super vibe. Nivo furanja pa se je tudi tako kot na globalni ravni neverjetno dvignil.”
3. BMX potovanja, foto/video projekti, obdobja stagniranja, obdobja nadpovprečne motivacije,.. Tvoje mišljenje o tem.
“Uf, BMX potovanja po moje osmislijo vse skupaj in so vedno težko pričakovana. Saj smo vsak na svojem koncu in ima vsak še svoje dejavnosti zraven BMX-a, tako da smo relativno malo skupaj. Popoldanska druženja mogoče nekajkrat na teden pa niso ravno dovolj, zato so BMX tripi tisto ta pravo, kjer se fura in druži celi dan.
Projekti so vedno super, saj si v času ko trajajo vedno zaposlen ko iščeš nove spote na katerih še ni bilo nič posneto, razmišljaš o trikih ki bi jih tam lahko sfural in o tem kako bi naj posnetek ali slika izgledala. Tako da si z projektom dokler ni dokončan vedno malo zaposlen, kar pa je itak super če delaš na tem kar te veseli in na koncu dobiš ven nek produkt.
Pridejo slaba in dobra obdobja, če v določenem obdobju nisem pretirano motiviran za furanje grem še vedno, če se pojavi možnost na kolo. Nisem še doživel, da bi bil tako nemotiviran da si tega ne bi želel in bi dalj časa stagniral. Pač sešni v slabših obdobjih niso tako fajn kot tisti ko si zelo motiviran, postaneš malo bolj izbirčen glede spotov pa tudi bajk nima istega filinga. Ampak taka obdobja so kratkotrajna, če me ne motivira kakšno popoldansko furanje pa počakam da preprosto slaba obdobja minejo. V dobrih obdobjih je pa itak vsak spot super, bajk je pa tako lahek pa obvladljiv da se samo smejiš.”
4. Kje si danes, s čim se ukvarjaš, kaj te motivira da furaš in kakšen stil vožnje ti trenutno najbolj ustreza?
“Sem študent Fakultete za šport, tako da dopoldneve večinoma preživim na faksu, popoldan grem na kolo, laufat, plavat, če se najde kakšno študentsko delo kaj zaslužit, med vikendi pa grem skejtat v lokalni park saj ne tovorim domov BMX-a, in je to super alternativa da ostanemo lokalci še dalje v stiku. Plus ostale vsakodnevne dejavnosti. Večinoma me motivirajo druženja z dobro ekipo na starih ter še bolj na novih spotih oziroma parkih in seveda idealno jesensko ali pa spomladansko sončno vreme. Trenutno mi ustreza, samo kruzanje z čim bolj sproščeno in ”naravno” vožnjo z minimalno količino trikov.”