CHECK-IN: Jan Arhar Milenković
“Skejterji pridejo in skejterji grejo. In eni ostanejo. V zadnjih letih smo to na ljubljanski sceni videli (ža) prevečkrat. Ampak mogoče je pa to dobro. Ker ostanejo tisti z dušo skejtersko. V poplavi fashion skejtanja, kjer so vsi isti, vedno nekdo odpade, spet na drugi strani pa imaš cel kup posebnežev, ki padejo v oči zaradi ali svoje drugačnosti, drugačnega mindseta ali pa ker ripajo in presenečajo. Jan Arhar Milenković je en tak patron, ki se ne da motit. Skejta, se ima fino in je to videt in verjetno tega check-ina ne bi bilo, če me ne bi presenetil v Barceloni, kjer smo si skrajšali zimo. Uživajte ob prebiranju vse prej kot popolne resnosti.”
MF: Kdo je Jan Arhar Milenković pa povej nam tudi zakaj imaš dva priimka?
JAM: Rodil sem se leta 98 v Ljubljani in tukaj sem tudi odraščal, rad sem s prijatli, uživam ob glasbi in zabijam čas z neumnostmi. S skejtom sem se prvič srečal v vrtcu, ker ga je imel prijateljev brat. Kmalu sva si oba s starejšo sestro poželela svojega in sva ga dobila. Ampak seveda so prišli vmes časi fuzbala, kitare in borilnih veščin, kar me je še bol odtujilo od že pozabljene rolke. V petem razredu osnovne šole je blo skejtanje spet kul in sem se ponovno spravil na dilo. S sošolci smo tako začel dost pogosto furat in ob vikendih nam je prišel nakazat še bratranc (Jakob Rotar). Tako je nastal squad iz Vižmar, mal kasnej so začel še fantje iz Šentvida in smo pačas že začel hodt furat v mesto. Takrat smo se usi “tamali” povezal in je blo obdobje k ns je blo ob petkih 30 na cankarju. Dva priimka imam zato, da mam lahko 2 pro decka – en je Arhar, drug je Milenković.
MF: Je trenutna scena v Ljubljani okej?
JAM: Scena v Lj je kr uredu glede na to kok so spoti polomleni in kok smo jih že vsi naveličani, velik ns še fura, skos so tukej fantje z drugot po sloveniji in vsak dan se najde kdo, ki bi se sou lomt potleh. Vreme ns ne matra kej preveč, čeprav dostkrat piha alpa dežuje. Mamo dva notranja parka kamor se ob priliki lahko zatečemo. Res bi blo fajn če bi biu kakšen pravilen ledge več, dobre hubbe alpa rejla se pa sploh ne morm spovnt z glave. Mormo se spraut narest nek DIY spot!
MF: V Barceloni smo ga par dni srali skupej… Je neka izkušnja, ki bi jo lahko dal vsak skejter čez, ne?
JAM: Barcey je lajf! Tam so spoti en zraven druzga, o tem kaksni so sploh nerabm razlagat. Vsak ledge, ki smo ga vidl je bil navoskan, tut ko smo se zgubil smo pofural miljon hudih spotov. Kadarkol boš tam nikol te nebo vreme zjebu in na macbi boš vedno vidu kakšnga k ti bo dal vedt da neznaš skejtat. Scena je res nora. Ko se zbudis spiješ skoraj zastonj pivo in začnes skejtat (tudi če si preveč zmačkan od učeri), metro te odpelje na katerikoli konec si želiš in tam takoj zabiješ cel dan. Zvečer in ponoči se še vedno da furat kolkr hočš, sam po mojem mnenju je skeči furat po nekih stranskih ulcah, bl kakšni parki k jih majo itak preveč.
MF: Kako dobro poznaš kaj zgodovino slovenskega skejtanja?
JAM: Dej prit mal furat, zdej se piše zgodovina.
MF: Future plans?
JAM: V 2016 imam v načrtu uspešno zaključit s solo, posnet čim več za Relaxov video in Hallucination 3. Čez poletje planiramo Balkan tour in čem več delat, da zaslužm za še kakšen trip (baje spet Barca?). Drugače pa čimveč skejtat, se met fajn.
INSTAGRAM:
– https://www.instagram.com/kesikajma/
– https://www.instagram.com/lycbangbang/
– https://www.instagram.com/buttcrackingsociety/