CHECK-IN: Filip Krebs

July 21, 2016   //   By: Marko Žumer   //   Vsebine, Skate, Domače novice, Novice   //   No Comment

“Če ste bili zadnje leto, dve ali pa mogoče tri na katerem izmed domačih skate kompetišnov, potem skoraj niste mogli mimo svetlo-svetlega fanteta, ki prihaja iz koroških koncev, vozi goofy stance in ima zanimivo paleto trikov. Njegov ime je Filip Krebs in danes je prav on z nami, da se nam predstavi v stalnici Check-In. Prijetno prebiranje!”

MF: Predstavi se tako, da boš bralcem povedal o sebi kaj zanimivega.
FK: Sem Filip Krebs, trenutno sem star 17 let in prihajam iz manjšega naselja oz. mesta Prevalje, ki se nahaja na koroškem predelu slovenije (še naprej od Slovenj gradca in poleg Raven na Koroškem). Že od nekdaj sem se zanimal za številčne športe in nikoli nisem bil otrok, ki bi dneve preživljal za računalnikom, deževni dnevi pa ponavadi žal vseeno izgledajo tako. S skejtanjem sem se začel ukvarjat s približno 6-7 leti starosti.

MF: Super zgodnji začetki. In kako si na podlagi vsega športanja prišel na idejo, da boš postal skejter in da skejtaš?
FK: Na idejo za rolkanje ali tako imenovano skejtanje sem prišel, ko je nekega dalnega dne moj brat dobil svoj prvi skejt in sicer Crazy Creek. Verjetno se jih spomnimo vsi, ki nismo že v prvo zadeli “jackpot” in si zaslužili “normalno” dilco. Njega tale rolka ni preveč zanimala, zato sem si jo kar prilastil. Prvi skejt spot je bil seveda pločnik pred blokom v katerem smo živeli. Tam sem se naučil voziti. Nisem še poznal trikov, zato niti nisem imel predstave, da to obstaja. Nekega dne mi je prijatelj predstavil igrico Tony Hawk’s pro skater 3. Ta je postala tudi moja najljubša igrica otroštva zaradi katere sem kršil pravila preživljanja dni na prostem… Spoznal sem starejše skejterje s Prevalj (Boštjan Oblak in Zuki (Zoran Ružojčić)), ki so seveda takoj postali moji največji lokalni idoli. Bili so okoli 7 let starejši, zato nisem prepričan, ali so res vedno želeli, da se vlačim z njimi po mestu, ampak meni je bilo kul, čez čas pa sem začel trenirati nogomet in sem skejtanje pustil za sabo do kakšnega 13 leta… Nikoli se mi ni dalo hoditi na treninge in poslušati trenerje kako se derejo nate, zato sem nekega dne namesto, da bi šel na trening, raje vzel skejt in sem šel na igrišče furat… Spoznal sem nove skejterje (Gašper Fašun, Sadni Pavlović, Mitja Navotnik, Jan Logar,…), s katerimi sem začel furat prevaljško igrišče, kjer sta bila rail in box. Z njimi sem šel tudi na moj prvi skate trip še isto leto in sicer v Ljubljano. Z njimi se družim od takrat naprej in so mi motivacija ter prijatelji, kateri so večino časa “down to skate”. Skejtam, ker mi predstavlja neko svobodo in veselje, ne rabim poslušat trenerjev in raznih drugih brezveznih ljudi, ki bi mi govorili kaj in kako naj to delam, so pa seveda tudi dnevi razočaranja, ko si mislim, da je tudi skejtanje brezvezno zaradi določenih neuspehov. Ampak to vedno mine že po parih urah…

MF: Le vztrajaj. Imate fine pogoje zdej, ko imate luškan park. Pa tudi scena sama deluje še kar friendly…
FK: Scena na koroškem je kar dobra bi lahko rekli. Je kar nekaj zelo dobrih skejterjev kot so npr. Jan Logar, Sandi Pavlovič in seveda tudi Tadej Skrbiš in Rok Konečnik, ki so na tem koncu po mojem mnenju najbol dedicated to skateboarding. Kar se pa tiče skate spotov ali parkov, pa je bilo do lanskega leta bol slabo. So skate spoti, ampak tudi ti niso kaj prida. Vedno sem rad fural SG park, ki je bil tudi edini “normalen” skate park na koroškem vendar mi nikoli ni bil nek presežek veselja zaradi njegove dotrajnosti in ne ravno najboljšega fleta, lani pa smo dobili skate park v Prevaljah, ki je zame popoln in res izboljšuje koroško lokalno skate sceno kjub svoji majhnosti…

MF: Všeč mi je, da si med omembo skejterjev tvoje generacije omenil tudi starosto Roka Konečnika. Ti je potemtakem poznana tudi preteklost slovenske skejtarije? Kako jo vidiš in kje vidiš prihodnost skejtanja na slovenskem?
FK: Slovensko skate sceno po mojem mnenju poznam dokaj dobro, vsaj za svoja leta. Večkrat sem si ogledal vse stare obsešen muvije kot so Listen to Srečna Mladina, Damage in seveda To ni hec. Najbolši v teh muvijih so mi vedno bili Dean Gostimirović, Tomaž Šantl in pa Igor Kragelj. Ti so mi bili vedno najbol nori na naših tleh. Spoznal pa sem tudi, da je bila scena že od nekdaj več kot samo dobra, kar prikazuje dokumentarec Deckument, ki je izšel pred cca pol leta. Nikoli si ne bi mislil, da so bili ti modeli tako dobri že v tistem času in me je nekdanji Cankar team res presenetil. Zdajšnja skate scena na slovenskem pa je tudi že kar ogromna. Veliko je novih skejterjev ki ga res raztrgujejo – od mladih do starejših, in kažejo dober potencial za prihodnjo sceno, ki bo po mojem mnenju samo še rasla.

MF: Kaj bi svetoval skejterjem iz domačih tal?
Svetoval bi jim naj furajo čimveč in naj se ne fura za sponzorje in druge skate dosežke, ampak bolj za fun. Tudi sam se bolje počutim, ko s frendi poskušamo nove trike in tako dalje, kot pa, ko je nek pressure na kontestih, ko hočeš sfurat dobro in ti na koncu niti ne rata… Skejtaš pač, ker te veseli in ti daje zadovoljstvo in zato ne odnehaš…

Instagram:
https://www.instagram.com/filip_krebs/