CHECK-IN: Luka Demšar

July 30, 2015   //   By: Marko Žumer   //   Vsebine, Domači, Skate, Domače novice, Novice, Intervjuji   //   No Comment

Portret; foto: Mark Smerdu

Rolka pride, rolka gre. So faze, so vzponi in padci. V Ljubljani je v zadnjem letu teh takozvanih odhodov v neke čudne ekstreme, ki mejijo na zdravo pamet in slab okus, vse več, a Luka Demšar je en tistih, ki se ne pusti zavesti. Od prvih poizkusov s skejtom, fingerskejtom do prve kamere je skejter od glave do peta – predvsem od glave… Naj vas mladec, ki ni več najmlajši, spomne še enkrat več, da je skateboarding nič drugega kot lepa stvar in odlično preživljanje prostega časa v aktivni obliki. Cheers!

“S skejtom sem se prvič srečal v vrtcu. Od najboljšega prijatlja starejši brat ga je imel, midva pa sva si ga redno sposojala. Se je en usedel z ritjo gor in ga je drugi porival po ulici in obratno. Nekaj let kasneje mi je uspelo dobit svoj lasten skejt, kupljen v Hervisu, s katerim sem se naučil vozit in ga prvič s seboj vzel tudi v šolo. Naslednja leta sem se poleg ur, preživetih z Lego kockami in Yu-Gi-Oh! kartami, matral naučit trik ali dva, kar pa je bilo daleč od lahkega. Še nekaj časa je minilo pa sem dobil drugi skejt, tokrat Crazy Creek in z njim igrico Tony Hawk’s American Wasteland. Z njo so se mi odprle oči in pokazale kaj pravzaprav skateboarding je (v igrici si zavzel vlogo lika, ki skejta po Los Angelesu in išče stvari za DIY ranch). Tako sem nekako dobil predstavo o tem kakšen lifestyle je to, poleg tega pa si z igranjem zgodbe odpiral še razne kratke videoklipe, ki so bili v tistem času teaserji za videe kot so Baker 3, Stay Gold, Skate More,… Zaradi tega sem takrat namesto nagih bab po internetu brskal videe od Dollina in Reynoldsa. Ta faza je trajala kar nekaj let, s časom sem dojel, da tako ne bom nikoli skejtal in živel kot ti fantje iz YouTuba. Nakar je sledilo igranje s Tech decki in vodilo do tega, da sem online opazil ameriške dečke, ki so plačevalo po 30$ za leseno finger dilco. V Sloveniji tega takrat nisem našel, vzel očetovo kreditno kartico in opa cupa… Se je dajalo tudi po 25$ za mini koleščka z ležaji in bohve kaj še vse. Vzporedno s tem je bil v igri še vedno taprav skejt, ampak prstna verzija je bila v ospredju. Je zgledalo kot da sem se zasidral tukaj, ampak pri fingerskejtanju je tako, da ko enkrat poštekaš osnove, brez problema »sfuraš« vsak zamišljen trik, pa čeprav je še tako nerealen. S prijatlom Jernejem sva prišla do momenta, kjer sva dojela, da sva v bistvu »obrnila igrco«. Trikov za prste je zmanjkalo in čas je bil za učenje trikov na tapravem skejtu.”

“Preko Jerneja, ki je živel v Vižmarjih, sem že prej spoznal veliko, danes mojih najboljših prijatlov. Vedno več smo se družili, hodili skejtat v bazen na Kolezijo, v park za Pop TV, v center Ljubljane in endvatri smo bili 20-glava lima skate klapa. To je bilo v času obiska šestega razreda, ko smo res skejtali nonstop, si dnevno po Facebooku pisali kdaj gremo in kam gremo. Ker nas je bilo toliko, ni bilo dneva, da bi gnil doma. Do konca osnovne šole smo bili nezavedno najjači froci, ki smo neznosno užival v tem, kar smo počeli, za marsikoga pa smo pač izpadli ko popolne budale.”

“Med vsem tem časom sem prodal svojo prvo Sony mini kamero in cel kup igrač, da sem zbral dovolj denarja za Sonyjevo VX kamero. Vse se je odvijalo mega hitro – praktično čez noč smo mulci spoznali vse zakotne ulice po Ljubljani, spoznali skejterje iz bolj oddaljenih krajev, Svarun nas je kmalu začel zajebavat kot taprave skejterčke, za sošolke smo bili »frajerji«, postali tarče za ustrahovanje s strani starejših, skratka ni da ni – vidli in doživeli smo vse in s časom smo imeli tudi dovolj materiala za naš prvi video.
No ja, vsi smo imeli glave visoko nad oblaki, ampak počasi nas je začelo zmanjkovat. Zmerej manj nas je bilo pred Cankarjem, zmeri manj smo se vabili ven in kmalu je bilo od originalnega crewja samo še par skejterjev. Smo pač prešli v fazo, kjer se najdeš oziroma se iščeš in veliko jih je našlo nove, zanimivejše aktivnosti za preživljanje prostega časa. Vsakemu svoje, a ne?
Težko je pa bilo gledat kako se nekateri oddaljujemo en od drugega, ampak sem jih vse razumel. Vsak mora slediti svojemu srcu – to je in to bo vedno prav. Sam ne bi pomislil, da je sploh mogoče, da bi kar naenkrat nehal skejtat in pustil vse za sabo. Odkar sem bil majhen, mi je bilo to nekaj, kar sem hotel delat vsak dan, za zmeri. Ne kot službo, ampak nekej kar je in bo zmeri samo moje. Vsak dan sem gledal edite, parte, bral intervjuje in tudi sam sem hotel delat te stvari.
Zdej, leta kasneje, sem šele dojel, da sem s svojimi houmiji to dosegel že lep čas nazaj pa se tega niti zavedal nisem – zdaj ne vidim razloga, da bi s tem prenehal. Mogoče nas je številčno res manj, ampak kar se nas tiče, smo se šele dobro ogreli.”

“Filming ali biti filman? Itak je 100x boljše biti filman kot laufat s 300kg opremo za nekom. Sam sem si kupil kamero takrat predvsem zaradi fingerskejtanja, kjer sem moral za neko »firmo« dobivat material, zato je bila kamera obvezna pa tudi v igricah, ko sem gledal skate edite, se mi je v glavo usedla predstava, da skate in kamera pač morta bit skupaj.
Za sam začetek sem vedno zraven skejtanja vzel kamero in nekako tako sem si zapečatil naziv filmerja, ki ga po pravici rečeno sploh ne maram nosit. Res je, da sem si dejanski napredek v skejtanju zaradi tega zelo upočasnil, ampak takrat nisem mislil na to. Raje sem tekel za vsemi, ne glede na njihove trike. Vsem je bilo samoumevno, da karkoli bo kdo probal, se bo nekje pod štengami znašel en Demšar s kamero in te posnel. No, itak smo to delali ekipno in si jo menjavali. Kolko je filmanje res težko sem začutil šele potem, ko smo šli skejtat kam dlje – eni na motor, drug na bus z Urbano, sam pa trogal 2 skejta in poln ruzak. Ampak je šlo. Danes vzamem kamero ven, če se mi da filmat in takrat posnamem vse, sicer pa je kamera dostopna vsem, je pa druga stvar, če se da snemat še komu drugemu…”

“Je pa super fajn bit filman, dober filing je bit na drugi strani. Takrat se najbolj potrudiš.
Kar se tiče tehnologije, je v moji torbi vedno bil VX. Ta je že tretji – prvega mi je uničil nek hišnik (RIP), nato mi je svojega posodil Johnny (SN)-special mention. Njemu se moram zahvalit za vse, kar je do zdej naredil zame. Je med večjimi vplivi in razlogi, da še vztrajam in to že veliko število let. JAH BLESS JOHNNY! Tretji VX pa sva z Jakijem kupila pred kratkim. Nekako nisem tisti, ki se bo šel spuščat v debato med VX in HD, ker sem pogledal dosti videov, da vem, da lahko oboje izgleda super dobro ali pa kot smeti. Sam preferiram snemanje z VX-om, ki je enostaven za uporabo, imaš še vedno dosti opcij in se lahko igraš. Fisheye je top, barve so on point, naše ulice zgledajo rough, skratka zame je perfect fit. Pa še vzdržna je. Prva je preživela tono padcev, udarcev, neuspešnih (in na koncu žal uspešen) poizkusov ropa, skejtov, žog, pljunkov… Je in zmeri bo ena in edina »skejt« kamera, ampak če imaš denar in malo filinga, lahko tudi z DSLR-jem in podobno opremo delaš hude posnetke. Je pa zadnje čase zmeri več nekih punjašev, ki znajo kupit dobro opremo, o uporabi pa vedo malo manj. Moraš bit skejter, da veš kako mora kaj izgledat. Druge ni.”

“Tako kot se skozi leta menjajo imena ljudi, ki te navdušijo oziroma navdušujejo, je težko omenit samo par idolov. Zadnjih par mesecev sem čist nehal gledat skate videe, ker sem začel drugje nabirat inspiracijo prav za skateboarding in video making, me pa od samih svojih začetkov vedno nahajpajo Manderson, Provost in Eman. Kot filmer nisem imel nikoli idolov, ker imen sploh zasledil nisem. Jon Miner je bil tisti, ki je naredil Stay Gold, ampak še enkrat rečem, da imen nisem poznal in videl, ker sem se bolj trudil dobit takšno kamero, ki jo uporabljajo te ljudje. Jesse Alba je en tistih, ki ga lahko omenim, ki skejta in leta z VX-om naokrog. Je pa domača scena tista, ki mi bo vedno ostala top. Najbolj idealiziram ekipo videa To ni hec. Me pogreje pri srčku, ko vidim Tomzija in Dejčija, kako letata en za drugim. Na isti način delata Johnny in Ale in njuni prijatli. Tako je nastal Skatenostro the Movie. Meni bo to zmeri taprava definicija skejtanja.”

“Če bi mogel izpostavit neke videe, ki so me nad vsem svojim početjem najbolj dvignili, bi omenil Stay Gold, Baker 3, od domačih To ni hec pa tudi krajši klipi, kjer skejtajo Kragelj, Tedi in ostali, se pa veselim napovedanega SpacedOut videa, kjer bo med drugim v igri tudi naš hecko Kovačič. Ja, hype narašča.”

“V prihodnosti bo Demšar delal isto kar je delal prej in kar dela sedaj. Nisem tip človeka, ki razmišlja vnaprej. Imam par izletov v glavi, kampirat s SN crewjem, plan je it v Barcelono končno kot v popolni postavi, sicer pa ni kej dosti za povedat – manj razmišljat o skejtanju, bit čimveč na dili, še naprej snemat in kupovat VX kamere dokler so še, naredit še kakšen video, dva, tri, blabla. Uživat z dneva v dan, živet, se met fino, se bodo stvari že spravile v red, no, vsaj do zdej je bilo tako.
Thank you skateboarding!”

LINKI:

https://www.youtube.com/channel/UC8RyT6nODcZJtWero6n-P0g

http://skatenostro.blogspot.it/

http://zelveintheskywithdiamonds.tumblr.com/