CHECK-IN: Luka Pratneker
Ob odhodu iz La Paza; foto: Maja Bačnik
Če lahko skateboarding povežemo še s kakšno drugo aktivnostjo, je ena izmed tistih, ki bo stala na seznamu v prvi vrsti, potovanje. Jebiga, takšna je pač ta naša kultura, kjer ti tako noge kot tudi glava narekuje in pove, da drgnjenje iste štenge, istega zida, iste ploščadi in gledanje istih fac pripelje do neke neželjene rutine, ki jo je treba ubit in se podat na pot. In če kdo to ve in situacijo pozna, je to (za marsikoga) legendarni Luggy, s polnim imenom Luka Pratneker. Skejter, surfer in popotnik, ki mu ni para, si je vzel čas in nam za tedensko rubriko “Check-in” poslal par fotk in na dolgo odgovoril na 3 kratka vprašanja. Voila + veselo prebiranje!
“Motivacija? Ja, več stvari me motivira. Ni ga boljšega občutka, ko se moraš za neko stvar ornk potrudit in jo 100x probat preden ti uspe. Ponavadi mi rolkanje tiste povprečne dneve naredi dobre. Ubistvu mi je dobro pri rolkanju to, da moraš bit trmasto vztrajen. Je pa tudi tako da po cca 25ih letih navada postane železna srajca in po parih dneh neskejtanja ga začnem zelo pogrešat. Grozno veliko motivacijo mi da tudi tistih par novih trikov na leto, k se jih naučim.”
“V začetku leta 2015 sm bil Mehiki, kjer je res hudo. Rolkarska scena je precej bolj razvita kot bi si mislil. Infrastruktura za rolkanje je precej kul, gore street spotov imajo. Kako tudi ne, saj je Mexico City 20+ miljonsko mesto. Skateparkov imajo veliko in večina jih je betonskih, na “proper” nivoju. Plani za 2015 so še it v Brazilijo in končno začet z montažo rolkarskega/vodnoklančinarskega/popotniškega materiala, ki se ga je res nabralo miljon. Aja, pa čimveč rolkat in kakšnih par novih trikov naštudirat.”
“S časom je tako, da ga je vedno premalo za vse stvari, ki bi si jih želel počet. Zato človek ne sme imet preveč hobijev. Zame je ta številka nekje med 2 in 4. Če jih imaš več, se jim ne moreš dovolj temeljito posvetit, tako pa se tem (rolkanje, potovanja & vodne klančine), ki jih imam, res 100% posvetim. To, kar je za nas rolkarje vsakdan, da padeš, ti ne uspe, se pobereš in poskušaš, dokler ti ne uspe. To je ena stvar, ki te je rolkanje nauči bolj kot kateri drug “šport” ali umetnost.”
“Pri novodobni mulariji, tu mislim predvsem rolkarski, pogrešam predvsem premalo uporniškega duha-prvinskega duha rolkanja. Že to je dovolj zgovorno, da bi bilo povprečnemu 15-letnemu rolkarju full dobro, če bo kdaj rolkanje na olimpijskih igrah…”
LUGGY BLOG:
http://luggy.blog.siol.net/