CHECK-IN: Nejc Ferjan
August 27, 2015   //   By:   //   Vsebine, Domači, Domače novice, Snowboard, Novice, Intervjuji   //   No Comment

ferdl

Tudi ta teden je z nami stalna tedenska rubrika Check-In in tokrat gremo na sneg in sicer z Nejcom Ferjanom. In da ne dolgotvezimo, vam že v štartu zaželimo prijetno prebiranje spodnjih vrstic, čekiranja super fotk, predvsem pa poklikajte še taspodnje linke, kjer vas čaka kar precej akcije – predvsem v video obliki!

“Kdo je Nejc Ferjan? Nejc Ferjan je preprost 26, čez 48 ur 27-letni fant iz Gorenjskega kota, natančneje iz male vasice pri Bledu, ki prosti čas rad preživlja v naravi, na socialnih omrežjih ali pa na kozarcu hladnega v družbi squada.

Kot večina otrok sem kot mali mož začel smučat, potem je par prijatlov kupil bord (Tine, Izidor, Žan – za vedno hvaležen) in ko sem videl kako zabavno to zgleda v primerjavi s smučanjem, k smo itak čez kucle na vaškem hribu z unimi sulicami skakal samo naravnost, sem po letu ali dveh doma naprosil za bord in se pri 11-12 letih prvič spustu po klancu za bajto. Sem pa takrat ”resno” treniral tek na smučeh, tako da se je bordalo samo za vikende pa še to ko ni blo tekem. Po parih letih sem tek na smučeh opustil, ker je blo vseskup bolj eno samo ”trpljenje” pa dretje trenerja. Ko smo pa za vikende fural bord je blo pa vse dost bolj lagano, na roke smo gradili quarter pajpe, kikerje,lučal se je v powder, in probal posnemat tisto, kar je blo videno na 1000x pogledani VHS kaseti.  Takrat ni noben pomislu, da bi šli v kak snow park, itak ni blo denarja, mislm pa da je že blo neki na Krvavcu pa Voglu. To vem zato, k je na vsake tolk časa nekdo prnesu iz prestolnice v hribe Pendrekmag in to se je listal tolk časa dokler ni dobesedno razpadu. Občudoval smo slike takratnih idolov Suša, Domino, Zup, Sodja, Štefanec, Kravos, Martinec, kasneje Valentan, Petek, Pavlič, Deželak, Hribar, Pristavec še vedno s spoštovanjem in si samo želel, da bi znal kdaj narest kak tak trik kot je blo videno tam notri. Počasi se je prerastlo vaške kucle, pregledal preveč VHS kaset in napočil je čas za prvi obisk parka na Voglu. Že od  vedno sem bolj nagnjen h jibbanju, krivci za to so Joni Malmi, JP Walker, Kevin Jones in Jeremy Jones in ko sem zagledal park na Voglu je bil zame to wonderland, boxi, raili, taki in drugačni, eden za drugim. Takrat sem bil navajen furanja sosedove lesene dile izpod stoga, tako da je blo furanje na teh objektih še 100x bolj zabavno in posledično sm na bordu hotu preživet čimveč časa in s supportom družine sm to lahko tud uresničil. Pol se je pa velik fural, učil nove trike, polet hodil na avstrijske ledenike pa na vršič, potem pa počasi prva tekmovanja. Prvo na domačem terenu, osvojil naslov državnega prvaka v slope styleu, pa pomoje tretji na Big Airu, pol so pršli prvi sponzorji, kasneje smo začel hodt na tekmovanja v Srbijo, bosno, hrvaško, tm enkrat sem se odloču da bom fural samo še rail jam-e pa da bom počasi probal kej tud posnet, kjer je vse bol na easy, spodbuja se drug drucga, ta neka FIS tekmovanja so se mi mal zamerla, preveč tekmovalnosti, preveč enga nadzora pa še kikerja se mi ni dal tok skakat, hehe.
Snowboarding je zame način izražanja, da delam nekaj, kar sam hočem, kjer hočem, se oblečem kakor hočem, brez da je en nad mano pa mi govori kaj morm pa kdaj morm naj se sliši še tako pocukrano.
Pot se je nadaljevala proti severu v  Avstrijo, Italijo, Francijo, Rusijo, Švico kjer sm zmagal na finalu Evropskega Volcom PBRJ, pol smo pa hodil na ”rail jam-e” na Švedsko, Norveško, najhujš mi je biu pa izlet čez lužo na Mt. Hood Oregon (https://www.youtube.com/watch?v=kxaByURLwqE ) pa kontest v Istanbulu, skratka veliko se je potovalo po svetu, spoznavalo ful enega folka, kar je ena boljših stvari pri snowboardingu.”

“Snowboarding se je nekako razcepil v dve smeri, maš tekmovalno stran pa modele ki snemajo video parte, vsakega veseli neki drugega. Je tud par izjem ki delajo oboje. Progress in level je iz leta v leto višji v obeh ”kategorijah”. Zdej delajo triple v vse štiri smeri nekateri tud že quad,  modeli k snemajo pa skačejo že bolane gap-e, uglavnem furajo do ”do or die” scene. Osebno se mi zdi da z levelom lezem naprej, zdej se bolj poglobim v trik, ker je že tolk let za mano da nekako v glavi vem kaj morm narest pol je treba to samo realizirat, so pa poškodbe ena stvar, ki ma velik vpliv na to, zadnje par sezon sem mal vedno poškodbo na začetku sezone, in pol dobiš en strah v glavi, ki ga je mal težje prebrodit, ampak vse se da če se hoče, več furaš, vedno manj je strahu, vedno bolj si samozavesten!”

“Tako kot za vsako sezono, probal bom čimveč potovati naokol, snemat če bo zima dobra (upam da nastane kak vseslovenski projekt spet), tekmovat,se probat ne poškodovat pa se met dobr pri početju vsega tega! To je to, mejte se radi, več furat, poganjat, kolesarit, manj za kompom!

Mir!”

https://vimeo.com/112188324

https://vimeo.com/84688080

https://vimeo.com/94423504

https://www.youtube.com/watch?v=bkhQXb3oANo

https://www.youtube.com/watch?v=6zpQTTvks7A 

Comments are closed.