PENDREK MAGAZINECHECK-IN: Robert Perko
Portret, Zagreb; foto: Kristijan Stramič
Če na človeku ob prvem stiku ne opazim nekaj drugačnega in edinstvenega, nekaj kar ta človek ima in drugi nimam, si ga ponavadi ne zapomnim. Pa naj gre tukaj za neki posebnost na obrazu, mogoče zanimivo hojo, tetovažo, frizuro, bognedaj da za kakšno telesno hibo, lahko pa gre stvar v drugo smer. In tam sem opazil Roberta. Ko je bilo na vrsti skejtanje, se je skejtalo. In skejtalo se je do zadnjega in ko je čas šihta, se šihta in ko je čas piva, je čas piva – po domače rečeno človek brez pritožb. Če ga poznaš tudi ti, potem se brez dvoma strinjaš s prebranim, v kolikor pa ga nisi še uspel spoznat, naj se ti/vam predstavi v obliki naše stalnice Check-In z naslednjimi vrsticami. Prijetno prebiranje!
MF: Ker te vsi, ki tole prebirajo, ne poznajo, pozna pa te brez dvoma večina, imaš še enkrat več super priložnost, da poveš kdo in kaj je Robert Perko?
RP: Zdejle tole pišem ob 1:30 ponoč, tako da, če so kakšne napake, mi je čist vseeno, haha.
Sem Robert Perko, krajše Robi, za nekatere Perko, za druge Robi, za tebe sem pa Peter. Rojen sem v Novem mestu, stalno bivališče imam sicer v Trebnjem, ampak sem že cca 10 let v Ljubljani. Huda je za skejtat, manjka res en konkreten skejtpark, tak, ki ga imajo vse evropske in tudi svetovne prestolnice.
Skejtat sem začel okrog 15ga leta. V Trebnjem je takrat že obstajala mala skate scena in ko sem prvič videl domače skejterje, sem si rekel, da moram tud sam to probat in res me je potegnilo notr.
Ja, skorej 15 let že furam, prvi skejt pa si bila neka Mercator jajca. No, tudi klapa je imela bolj tovrstno igračo za začetek, a kmalu smo dojeli, da bo treba za bolj resno akcijo se zapeljat do Novega mesta v Obsešen in na tak način smo se spoznali z novomeško skate klapo. Scena v Trebnjem je začela zamirat in tako sem večino srednješolskega časa prefural v Novem mestu. Dobili so skatepark, ki še vedno stoji in se ga še vedno redno obnavlja in nadgrajuje.
Ravno takrat enkrat je nastalo društvo Kriza in takoj na mestu se bi rad zahvalil Tanji, ker brez nje tega verjetno ne bi bilo in tudi scena bi bila brez dvoma slabša. Jasno smo hoteli biti kot naši idoli iz skejterskega pro sveta in smo posneli prvi Kriza video. Posnet je s kamerami na kasetke (trak pa to), o montaži nismo imeli pojma in triki so bili prepočasni. Je pa kmalu Kristijan Stramič začel kazat potencial in zanimanje za snemanje in tako so nastali videi Kriza 2, Kriza 3 in Kriza 4 Life. V vsem tem času se je veliko potovalo, skejtalo, snemalo in počelo vse ostale pizdarije, ki pašejo zraven. Naprej niti ne bom govoril in našteval, da ne bi blo kej narobe, haha.
Good times!
Kickflip noseslide, Zagreb; foto: Matej Počervina
MF: Že lep čas si povezan z Obsešnom. Kje, kdaj in kako se je začela ta zgodba?
RP: Po končani srednji šoli sem se zaradi študija preselil v Ljubljano. In ker nisem imel kej za zgrešit, sem vprašal Tanjo iz prejšnjega odgovora, če v Obsešnu rabijo koga za delo in kaj kmalu sem pristal v tamkajšnjem skladišču in tam delal kar nekaj časa, kasneje pa je prišla prilika, da bi občasno delal še v shopu in to občasno je pripeljalo do tega, da delam samo še tam. Sem v Obsešnu 07 na Gregorčičevi, kjer imamo hud team in prav pohvalit moram celoten Obsešnov kolektiv. Se razumemo in mislim, da delamo v pravi smeri.
MF: Katera doba skateboardinga ti je najbližja oziroma v kateri dobi bi hotel živeti, če bi lahko?
RP: Obdobje Flipovega videa Sorry. Najboljši rajderji, stil, muzika, vse se je poklopilo. Tudi snemanje je bilo brez nekih ekstra fancy kamer, pure skateboarding. Takrat so bili na vdoru oziroma pohodu tudi Baker in Emerica. Youtuba še ni bilo, bili so full videi in ne videoparti, ki bi prihajali online tedensko. Dandanes imamo Facebook, Instagram in ostala omrežja, kjer vidiš rajderje kaj jim dogaja vsak dan in za moj okus je to že kar malo dolgočasno… ni več tistega pravega hajpa in ekstra pričakovanj, je pa hudo dobro, da lahko spremljaš svoje najljubše rajderje od skateboardinga pa do tega kaj in kako jim dogaja v lajfu.
MF: Grem čisto na kratko v naslednje vprašanje: Kriza 515.
RP: Ja, takoj po videu Kriza 4 Life se je že snemalo za naslednji vide, ampak vmes se je zgodilo vse in še več. Smo malo dorasli in malo odrasli, šli na faks oziroma se posvetili vsak bolj kot ne svojim stvarem. Kot ekipa smo se malo ločili. Nekaj se nas je preselilo v Ljubljano, dobili študentske jobe in s časom zmanjka časa za skejt. Kriza 515 posnetki so več ali manj stari skoraj 5 let že, nekaj malega je tudi novejših. Je pa Kriza 515 meni nek zaključek najhujšega obdobja, skate tripov, druženja, pizdarij, fajn premier v LokalPatriotu, kjer je bilo vedno polno folka.
Zdaj smo predali štafeto mlajši generaciji in upam, da nadaljujejo našo tradicijo Kriza videov.
Frontside 50-50, Ivančna Gorica; foto: Matej Počervina
MF: In kaj sledi v življenju Robija Perkota v letu 2016?
RP: Spet sem začel več furat. 3-4x tedensko vozim, predvsem zvečer/ponoč se dobimo v Rogu ali pa Urban Roofu. Smo neka manjša ekipca, tudi 2 ali 3 punce in ga ripamo, hehe. Pozimi so v igri bolj indoor krivine, poleti pa bo bolj street v akciji. Želje so vsekakor furat čimveč, it na kakšen trip in še enkrat, sepravi zadnjič, v živo gledat Black Sabbath.
Hud bo 2016, job laufa, skejt tudi, mam kul frende, koncertov ne zmanjka, žurov tudi ne, otrok še ni, haha… Vse štima. Pa Kriza 515 video si poglejte, je na youtubu v celoti.
Robi in kompanija v Kriza 515
Robi in Domen Dajčman v Kriza 4 Life
Robi v Kriza 3 (2:26 – 2:55)
POVEZAVE
