INTERVJU: Jakob Korošec
“Leto 2024. Novo leto, leto zaobljub, sprememb ali kako že zvenijo te nebuloze. Kakorkoli, skejtanje ostaja skejtanje. Zmer isto. Spet na drugi strani pa je treba poseči po čem novem. Po novih spotih, novih facah, novih idejah in ustvarit nov video. Sparky, po domače Jakob Korošec, je ena od svežin, ki nase, tako s svojo pojavo kot s svojih pristopom, opozarja že en čas. Edino prav se mi je zdelo, da ga zmotim ob zvečernem lenuharjenju in ga zaposlim za točno eno uro, kolikor je trajal najin telefonski pogovor o tem in onem. Prijetno prebiranje!”
MF: Preživel novo leto?
JK: Pa ja. Ni bilo hudo. Mal naokrog. Tudi v Ljubljani vmes med novoletnimi počitnicami.
MF: V Ljubljani, a? Brez skejta?
JK: Hah, itak. Brez skejta.
MF: Prav je tako. Dej reči… si ful mlajši od mene?
JK: 1998 letnik sem.
MF: Uf, torej iz dobe, ko so pametni telefoni že imeli gor vse te današnje aplikacije.
JK: Ta sodobna era, ja. Instagrami, klipi, YouTube pa tk.
MF: Pa če pobrskava še malo nazaj pred te čase pa te povprašam o tvojem prvem skejtu kej?
JK: V Ghettu sem ga kupil. Torej v skate shopu, ki je še bil v Celju. Ne vem točno brandov, je bil pa verjetno širok 8 inčev, podvozja črno/rdeča, če me spomin ne vara. Destructo.
MF: Se spomniš mogoče prvega obiska skate shopa? A veš… skate videi se vrtijo, nalepke povsod, skejti. Ni to Mercator, kruh, mleko. Kakšen poseben pozitiven šok?
JK: Kul mi je bilo za videt, sem pa bil že toliko notri v internetu, tako da sem vedel kaj pričakovat.
MF: In si prišel domov s skejtom… pa dalje?
JK: Skejtat je bilo treba začet. Mislim sej imel sem že prej nek Hervisov skejt. Flipa sem že znal. Na mestu. V nizkih gojzerjih. In ta kickflip je posnet. En prvih. Ti bom pa poslal še par starejših klipov, ko/če najdem.
MF: Si še vedno v Celju? Skejt park še stoji?
JK: Rojen in stanjujoč v Celju, ja. Imamo tisti plastični park. Sej nekej se je govorilo, da bi se premaknili naprej in dobili nek sodoben park. V pogovoru smo z županom. Je nov župan in je izrazil željo, da bi gradili. Vprašanje časa kdaj se bo zares premaknilo. Nekej smo se celo menili za raznorazne evente in bom pomagal pri organizaciji. Tudi kakšno tvojo pomoč bi mogoče rabil pa Obsešen, Flowramps. Da nekej dejansko naredimo – smo pa le tretje največje mesto v Sloveniji…
MF: Težje je skakat po sestankih, če imaš šiht. Kaj pa delaš?
JK: Šolan električar sem. Po strehah lazim. Inštalacije. Višine se ne bojim. Itak sem bolj adrenalinski tip tako da rad mal tvegam. Nisem šel na faks. Sem probal po srednji šoli še potegnit 2+ leti pa nisem dokončal. Ko bo treba dokončat kakšno dodatno šolo, bom že takrat kupil… diplomo, hehe.
MF: Torej si ponosen štromar?
JK: Veš da. Sej veš kako pravijo? Dobrega štromarja samo slab šnopc strese.
MF: Haha. To, da rad tvegaš, je bilo videt tudi na Obsešen Street Sešnu 2023 v Ljubljani.
JK: Ja, haha. Moj deck je šel na pol pa si mi ti tvojega posodil pa je ratalo. Dropi so mi zabavni.
MF: Kolena že kej trpijo?
JK: Mogoče malo. 5 let nazaj je blo vsekakor lažje, ko smo lahko furali po cele dneve.
MF: Se mi samo zdi al ti je dost vseeno kakšen skejt/šuhe furaš?
JK: Ni mi čist vseeno. Mislim… Grip si moram vedno nekej po svoje počečkat. Čisto črnega sem imel verjetno samo enega ali pa dva v lajfu. Šuhe imam najrajš takšne, da pete bolijo, podplati pečejo in da so gležnji popraskani – sepravi enostavni, slip-on varianta. Nisem veliko eksperimentiral s skejti. Kar mi je sedlo na začetku, kej podobnega tudi zdej furam. 8,5 širina decka.
MF: Je skejtanje guilty pleasure?
JK: Mogoče je pa res. Ko koga v akciji moker gledaš, hehe.
MF: Pa to opredeljevanje kaj je skejt – šport ali kej drugega?
JK: Meni je lifestyle. Ni skejt za vsakega, to mora človek vedet. Ne grem potrenirat, grem se podružit pa uživat cel ta ponujen vajb s frendi.
Za olimpijoničarje je šport, za tiste true skejterje pa… ostajajo true. Ne opredeljujem. Sej je fajn, da športna stran pritegne nove generacije. Taprav skejterji bojo itak ostali true. Ful ljudi in frendov je probalo pa nehalo, ker so bile ali poškodbe ali pa enostavno druge ambicije v lajfu.
MF: Po domače ne gane te ful to razlikovanje, ne?
JK: Ne. Treba se je kdaj mal polamat pa nekam zlezit. Vztrajat, ne kar tako nehat. Pa met se fajn.
MF: Kako na šihtu razložiš, da si skejter?
JK: Verjetno si predstavljajo, da z longboardom vozim pumptrack. Ne poznajo skejtanja in verjamem, da ne vejo koliko truda gre v trike. Jim dostikrat pošeram kakšen video za lažjo predstavo, ko pridem kdaj pa kdaj razbit delat. “Pa to maš rolko prlimano na noge? Je neostick?”
MF: A imaš v skejtanju kakšne višje ambicije? Oziroma želje?
JK: Na prvem mestu, da bi čimbolj užival. Kontesti niso moja stvar. Rajši imam sešne. Bolj se sprostim takrat, medtem, ko pofurat v minuti pa bit živčen pa načrtovana linija. Rajši grem go-with-the-flow. Tako kot pride.
Kar zadeva pa ciljev pa ja. Zdej so to tudi sanje, ki se uresničujejo, da bi s sponzorjem posnel videopart za video. To z Obsešnom zdej kar se planira, mi je res top in se bo treba potrudit. Nekej materiala smo posneli že prej, ampak želja je naredit proper part in se usklajevat z ekipo in teamsko delat.
MF: Dej da te pohvalim. Dober ti je switch 360 flip.
JK: Ta mi je kar domač, ja. Moraš probat. Se mi zdi, da premalo folka prakticira ta trik pa da se switch/nollie premalo fura pri nas. Moraš probat, ker dokler ne probaš ne veš. Pa s popom treba probat. Na isti način tudi zamisli za same trike, spote. Vidiš pa probaš pa če bo, bo.
Možgani laufajo, brainstormajo, še posebej takrat, ko je nek spot za nekoga neskejtabilen plac.
MF: Pa te kakšen trik zajebava v kateremkoli stancu?
JK: Grozna sta mi heelflip in fakie heelflip. Pa pressure flipi. Tega nisem nikoli lendal v lajfu. Sicer pa nimam nekih problemov. Vse grem probat.
MF: Te morem stereotipno vprašat. Naj rajder in video – tuji in slovenski.
JK: Te moram malo razočarat. Nevem če sem v lajfu pogledal kdaj skate video v celoti, da bi si karkoli zapomnil. Tudi idolov ne moram postavljat oziroma omenjat. Vsak ima svojo tehniko, vsakega rad pogledam po svoje. Obsešnov Zmer isto sem gledal v celoti, ker je domač. Tudi nekej starejših Obsešnovih videov sem videl. Vedno sem bil bolj sam kreativen oziroma sem se znajdel po svoje, tako da nekega influenca iz skateboarding sveta niti nisem imel.
MF: Pošteno si to povedal. Ni pa več skrivnost o ekipi za 2024.
JK: Nastja Glavica, Mitja Težak, Chris Khan, Matjaž Pogačnik, Tomaž Štajer in jaz.
MF: Je privilegij imet Khana na dosegu?
JK: Res smo veliko skupej poskejtal in tudi v meni se vidi kako bolje vozim zaradi njega. Med corono, ko je bil pol leta v Sloveniji, sem res napredoval.
MF: Dejva zaključit po celjsko. Si ponosen Celjan, si sponzoriran skejter, ljudje te poznajo in bi radi prišli pofurat Celje za par dni. Kako jih navdušiš in usmeriš?
JK: Povem jim, da ni ful ljudi, da je dost sproščeno oz. da se ne dogaja ful. Lep grad imamo s pogledom na mesto. Spoti se najdejo… good luck finding them. Bolj bogo je v tej smeri, težko bi res skate tujce meli tukej, da bi bili navdušeni. Mamo pa ful Hoferjev, Lidlov in preprodajalcev avtomobilov. Ni pa nobenih težav na lokalnih skejt placih – pred šolo Kajuh, malo bolj tehnični spot Metropol, Elektro plac, kjer je bil nekoč Hotel Štorman. Neki pa le je.
Jakob na Instagramu:
https://www.instagram.com/sparky_3k/