INTERVJU: Jani Zorec

September 30, 2019   //   By: Marko Žumer   //   Domači, Skate, Domače novice, Vsebine, Novice, Intervjuji   //   No Comment

Tekstopisja, ki je pred vami, se ta moment lotevam z največjim zadovoljstvom. Ne samo zato, ker pišem o Janiju Zorcu, v letu 2019 še vedno odličnem skejterju, temveč zato, ker je Jani en tistih redkih, ki se je vrnil na skejt po dolgem, predolgem času – in to s polno paro, še večjim nasmehom kot prej, nalezljivo pozitivno energijo in s še večjo željo po še.
Tisti, ki ste že skejtali okrog štarta tretjega tisočletja, zelo verjetno veste za koga gre, podmladek, na katerih svet stoji, vi pa uživajte ob prebiranju prijetnih besed z legendo slovenskega skateboardinga s polnim imenom Janez Maksimilijan Zorec. 

P.S. – Kr Jani mu rečte, ne bo zameril. 

MF: Morva skočit na začetek. Tvoj začetek, jasno. Kdaj? Kako? Zakaj?
JZ: Na moje začetke skejtanja je sigurno vezano okolje. Hodil sem v trzinsko osnovno šolo in tam so oziroma ste furali. Noro se mi je zdelo kar vidim. Mel sem neko rolko, vi ste pa meli že neko proper opremo in ste prov skejtal. Res mi je bil wow in ne ful kasnej sem za rojstni dan dobil tud sam taprav skejt.

MF: Se spomniš kompleta?
JZ: Blind deck je bil, model od Ronnieja Creagerja. Podvozja sem mel Independent, zdela so se mi težka ko prasica. Kolesa in ostalo nevem kaj je blo, mi je blo pa noro, da sem si lahko zadevo sam sestavil. Res hud filing, nov komplet, čutu sem pop pa nov grip. Uf!

MF: In potem si res na hitro napredoval, mogoče celo prehitro. Ampak sigurno pa nismo bli samo mi tisti, torej moja generacija trzinskih skejterjev, od katerih si črpal informacije, trike, ideje. Internet tud takrat še ni bil… ali pač?
JZ: Nekej sigurno vi, je pa bil res internet lih takrat nekej svežga. Dial up modem pa starši težili, da telefon ne dela zarad tega. Seprav je blo to leta 1998, ko je mel Birdhouse že web page postavljen in sem čekiral njihove quicktime kratke videoklipe. Tony Hawk, Andrew Reynolds, Heath Kirchart. In takrat je bil potem še Vans Warped Tour v Ljubljani, taisto leto. Videt Steva Caballera, ko fura tukej pa še par teh na vertu, skejtpark je bil tam postavljen. Vse to me je samo še ekstra napalilo in sem fural, fural in fural vsak dan. Skos. Z biciklom sred zime sem tud sneg kidu v parku v Domžalah in pred Vele, fural se je v Trzinu, Mengšu, praktično povsod kamor so nagonil taplave Metallesove parke. 

MF: In potem je prišlo do hardflipa. In hardflip je še vedno. Signature, v bistvu.
JZ: Hardflip je bil prelomnica. Že tko mi je bil trik hud… a veš, maš nek trick, kjer čutiš, da gre za naraven gib. Povsod sem ga delal in ga kombiniral, skakal čez štenge, je prihajalo do variacij. Res ful hitro, mogoče celo v manj kot enem letu.

• 

• 

MF: In so s tem prišle tud ponudbe za sponzoršipe.
JZ: Vse se je začel na Obsešen Skate Sešnu leta 2000. Park uzunej je bil frišen, benk je bil prov strašen. Mislim, da je blo celo rečeno, da prvi, ki stisne hardflipa na tem benku, dobi Obsešnov sponzoršip. Nisem vedel tega, nevem niti kdo je to povedal, je pa bilo tam vodstvo Obsešna. Kakorkoli, Goba [Jure Komac] je delal frontside flipa v najhujših širokih hlačah in lancem, jaz pa sem se posledično lotil hardflipa. Naraven gib. 

MF: Takoj si ga, ne?
JZ: V drugem poizkusu. V prvem ni blo fotografa pod mano. Naslednji je bil odfuran. Sploh se ne spomnem kaj se je potem zgodilo po tem.

MF: Pa si priletel do obljubljenega sponzorstva?
JZ: Sem. Trajalo je pomoje lih ene 2 mesca. To je šlo res hitro naprej, nahajpan sem bil ko norc. V teh dveh mescih nekje je Hefe [Boris Petkovič], ki je bil takrat zihr najbolši skejter, prišel do mene in mi povedal za opcijo, da bi furala za Converse. To se mi je čist noro zdel takrat, a veš, sponzorji, ovo, ono, tretje, wow. Teh dveh sponzorjev skupej kombinirat ni šlo, tako da sem zagrabil za Converse in potem dobil še priložnost furat za Maco Skateshop, ki mi je dal takrat 180.000 takratnjih tolarjev letnega budgeta. 

MF: Ampak to je blo takrat kr velik, ne?
JZ: Ja je kr blo, ampak je tud kr hitr šlo. Decki so se lomili, šuhi so se trgali,…

MF: Čaki, da te prekinem. Nisi valda koristil budgeta za šuhe, če si jih dobival od drugje?
JZ: Tud ta zadeva s šuhi je trajala lih ene 2 mesca. Sej smo bli lepo zmenjeni, da se 1x na mesec oglasim pri nijh na firmi pa vzamem kar rabim, ampak po 2 mescih je pršlo pa en dan na obisku razsvetljenje, da je moja roba za ta mesec že šla ven… Mal čudn se je razvil tole, hitr se je pozablo, potem je tud Maco počasi ugašal, vmes sem pa tud sam prihajal v neko čudno pubertetniško fazo, ki mi je nardila to, da mi skejtanje pa sploh ni več tolk gud. Tud doma so začel neki čudni pogledi, mal tud osebni problemi, skratka pršlo je do faze, da sem kr nehu furat. 

MF: Pa pol?
JZ: Je bla še sredna šola takrat, mal lajf zamenjaš, pol so začel pa neki jobi hodit, delal se je, hitr sem se redno zaposlil. 

MF: Dejansko nisi fural nič. Deset let.
JZ: Pa dejmo rečt, da sem se mogoče 2x na let kdaj pofočkal v domžalskem skejtparku. Z istim, torej zadnjim skejt kompletom, ko sem ga leta 2006 kupil od Dejčija. In ga mel do 2017. Širok je bil 7,75

MF: In si prešaltal takoj na 8,25 inčev. Po desetih letih pauze.
JZ: Ne, sem šel celo na 8,375 pa je blo res preveč, hehe. Pa fural sem pod deckom podloge in mi je blo use čudn. Enostavno ni šlo. So šle hitr podloge dol in dilo sem si kupil ožjo. Zdej pa dela. Glede na to kako vozim in na trike, ki jih delam, se mi zdi kar optimalna izbira. 

MF: Resno, kaj si delal teh 10 let? A si kej zabluzil?
JZ: Nisem zabluzil. V službo sem hodil, fural sem nek lajf. Pol sem spoznal takrat punco, zdej svojo ženo. 11 let sem mel šiht, ko mi je bil gud pa mi potem ni bil več gud. Taisti večer, ko sem dal odpoved, sem srečal frenda in dobil nov job, kjer še vedno delam in posledično sem dobil tud več frej časa, ki sem ga začel izkoriščat tko, da spet skejtam. Zdej bo dve leti od tega. 

• 

• 

MF: Kaj pa je blo tisto, da ti je u glavi naredlo klik, da si se spet postavil na skejt? VHS cajti so šli, DVD cajti tud, je pa Fejsbuk pršel pa Instagram, kjer vsako minuto vidš nove trike, nove obraze. 
JZ: Ko si enkrat skejter, si skejter za skos. Gledaš okol, vidiš namazan zidek pa štenge pa štango pa benk pa veš, da tuki bi pa lahk kdo kej odfuru. Veš da gre za skejtable objekt. Tega nisem nikol zgubu. Socialna omrežja sigurno. Facebook sem si naredil pa ga hitr zbrisal, ga ne uporabljam, gledam in spremljam pa skateboarding online. Instagram sigurno. Sledim skejterjem, spremljam folk še iz “mojih” časov, ki še vedno fura, gledajo se triki, gledajo se parki, spremljam kulturo samo. Sej veš, ko smo bli mi mulci, so nas od povsod podil. Zdej maš vse. Raw skateboarding, športnike, parke povsod, konteste, sešne. Zihr bo fajn tud naslednje leto. Me veseli kam je pršel skejtbording. Konc koncev je že pr nas sam park v Tivoliju združu ful folka, ki so fural nekoč. Tud mladina oz. nove generacije, velik jih spremljam na Instagramu. Mamo dobre rajderje. Zihr bi mel še več dobrih, če bi se parki že prej začel gradit, postavljat in razvijat. Globalizacija. Logično, da bo progress. Fajn je, fajn bo!

MF: In? Kaj sledi?
JZ: Kaj sledi? Jutr zjutri greva furat, si reku. In furat čimveč. Met job, bit z ženo, na tem gradit dalje. Izkoristit vsak dan, ga probat poskejtat vsakdan pa magar za eno urco.

• 

• 

MF: Se slišva zjutri, po fruštku.
JZ: Dil. Ej tenks za tole, ful cenim!

Spremljaj Janija na Instagram profilu: 
https://www.instagram.com/janezmzorec/