INTERVJU: Luka Mesarec
“Ponavadi so intervjujani skejterji frišni in nadebudni mladci. Tako pač izgleda prototip skejterja, ki se išče, raziskuje trike, se izpopolnjuje, skratka “zmer isto”.
Tokrat stopamo ven iz tega okvirja. Pred nami je namreč intervju z možakarjem, ki je svež na skate sceni pa je vseeno prišel prav do konca (!) našega letošnjega natečaja #DESETKA2021, možakar z ekstra izobrazbo in še bolj ekstra načinom razmišljanja. Zapomnite si njegovo ime – Luka Mesarec. Uživajte ob prebiranju naslednjih vrstic, ki si jih takšen kaliber v našem mediju absolutno zasluži.”
MF: Dajva kar za štart tisto dobro staro klasiko. Kdo si, kaj si in iz kje si.
LM: Luka, živim v Mariboru, sem doktor fizike in sem odvisen od skejtanja.
MF: Pa rečem sedaj v imenu mnogih, da si nas s kontribucijo svojih posnetkov v letošnjem natečaju #desetka2021 šokiral z dneva v dan – predvsem s pripisom ob liniji številka 10, ko si dodal, da skejtaš šele dobro leto dni…
LM: Tudi sam si nisem mislil, da bom kdaj lahko odpeljal vse te trike – še nekaj mesecev nazaj ne bi prišel niti do 4. linije. Skejtat sem začel konec leta 2019, v začetku 2020 in predvsem med prvo karanteno (zaprt skejtpark) pa sem se odločil, da začnem poskušati vse trike v vseh stancih. Več kot pol leta sem delal samo osnovne trike, kjer je bila še posebej težka borba s kickflipom in heelflipom v switch in nollie stancu. Nekaj mesecev sem potreboval samo za to, da se je deska začela pravilno vrteti. Takrat mi je Murh dal vzdevek »delavec«, ki se je kar prijel, hehe.
Delo pa je bilo poplačano, ko sem proti koncu leta 2020 začel testirati malce bolj napredne trike, ki so zaradi dobrih temeljev prišli kot po tekočem traku. Kljub vsemu pa mi še vedno ni točno jasno, kako mi je uspelo odpeljat zadnji dve liniji. Fakie lazer flip in nollie inward heelflip revert na posnetku sta moja edina uspela poskusa teh dveh trikov do zdaj.
MF: Sledi najbolj pomembno vprašanje – Kaj človeka pri tvojih rosnih 31 letih nažene na skejt?
LM: Enkrat sem se po naključju peljal mimo novega skejtparka v Mariboru in zagledal svoje otroške sanje. Vedel sem, da je bil tam že včasih skejtpark, ampak nisem imel pojma, da se gradi nov objekt. Naslednji dan sem popakiral svoj stari skejt in ga preizkusil kar v dežju. Po tistem me je vedno znova vleklo nazaj in slej kot prej je prišlo do točke, ko sem bil tam vsak dan. Zdaj sicer skejtam tudi druge spote, ampak skejtpark mi je na začetku nudil ogromno različnih možnosti, da sem se lahko vsak dan naučil nekaj novega. In ravno to raziskovanje novih trikov in napredek me ves čas vlečeta, da grem z veseljem ob vsaki priložnosti na skejt.
Skejtanje je res nekaj posebnega. Ukvarjal sem se z veliko različnimi športi in ugotovil, da vedno prihaja do frustracij in slabe volje. Tudi če imaš sam dober dan, je nekdo drug slabe volje, ker je takrat slabši. Pri skejtanju pa smo vsi zmagovalci in se veselimo uspeha ostalih skejterjev. Po vsakem sešnu se počutim dobro in izpopolnjeno. Tudi če so vmes kakšne frustracije, je na koncu občutek večinoma dober. Najraje skejtam v hladnih zimskih mesecih, ko mularija skuterje zamenja za Fortnite, meni pa ni preveč vroče v ščitnikih pod oblačili. V nasprotju z veliko večino skejterjev sem se po bolečem začetku odločil, da začnem uporabljati tudi nekaj zaščite pod oblačili. Ščitnikov ne uporabljam »za vsak slučaj«, ampak zato, ker vsak dan padem.. večkrat in močno. Tako pač izgleda učenje po 30 letu in ker raje skejtam kot počivam, sem pripravljen biti tudi malo manj kul.
MF: Pa prej res nisi nikoli skejtal? Kaj si delal kot mladič?
LM: V osnovni šoli sem nekaj časa skejtal, ampak sem nehal, ker izven mesta ni bilo pogojev za napredek. Mi je pa tisto znanje vseeno prišlo prav za bolj samozavesten začetek, ker sem znal nekaj osnovnih trikov in imel določeno stabilnost na deski v regular stancu. V switch stancu pa sem začel z nule, ker nisem znal niti switch ollieja. Drugače pa sem se ukvarjal z vsemi mogočimi športi – največ z nogometom. Ves čas sem bil tudi v stiku z desko, saj sem bordal in windsurfal.
Mladim skejterjem bi svetoval naj vztrajajo, četudi se jim zdi, da včasih ni nobenega napredka in da izgledajo amatersko, ko se učijo nove trike. Skejtanje zahteva dobro mero potrpežljivosti, ki je večina otrok (še) nima, kar je verjetno razlog, da se tako pogosto odločajo za bolj instant varianto v obliki skiroja. Ampak skejtanje vas bo na koncu veliko bolj nagradilo, pa tudi vztrajnost ni slaba vrlina za življenje. Meni se pri 31 letih zdi skejtanje veliko lažje, kot se mi je zdelo pri 14 letih.
MF: Kakšen skateboarding te osebno najbolj privlači?
LM: Dejansko se s svetom skejtanja spoznavam šele zadnje leto, zato pogosto ne morem slediti debatam o znanih lokacijah, videih in skejterjih. Kar se videov tiče, so mi všeč bolj ekstremne stvari (velike štenge in raili). Od nedavnih videov mi je v spominu najbolj ostal Deathwish Skateboards “UNCROSSED”. Sam se sicer navdušujem nad popolnoma drugačnim skejtanjem, ker tako nevarnih stvari ne upam več početi. Vzor so mi skejterji, ki furajo že 25 let ali več in še vedno uživajo ter poskušajo nove stvari. V našem skejtparku je kar nekaj takšnih primerkov (Pen, Praunseis, Ico …).
MF: Kaj ti je dal naš natečaj #desetka2021?
LM: Na začetku predvsem veliko zabave in pričakovanja novih linij. Vsak dan sem upal, da ne bo določenega trika, ki ga še ne znam – na srečo ga ni bilo, hehe. Prvih 10 linij je šlo skozi v sproščenem vzdušju.
Zadnji teden z bonus linijami pa je bil brutalen. Linija 11, edina od zadnjih treh v kateri sem »znal« vse trike, se je na koncu izkazala za najtežjo in najbolj bolečo. Bilo je toliko primo pristankov, da je nova deska zacvetela v dveh dneh, podplati pa me še vedno bolijo. Po totalni fizični in psihični izčrpanosti ter lomljenju desk se je zadeva končno začela obračati na bolje in v zadnjih dveh dneh je bilo vse poplačano. To je bil eden izmed največjih testov vztrajnosti, kar je zelo dobra izkušnja.
MF: Sigurno imaš za naše bralce kakšen koristen nasvet. Lahko se pa samo zahvališ, hehe.
LM: Naredite si Excel tabelo, da ne boste slučajno kakšnega trika trenirali več kot drugega… saj se hecam, hehe… čeprav sam jo imam res. Haha. Pohvale najprej vsem organizatorjem, da ste organizirali letošnjo desetko. Upam, da si namislite še kaj podobnega v prihodnosti. Velika zahvala gre Blažu, ki me je snemal in motiviral, ko sem se cel uničen boril z vlažnim asfaltom. In seveda hvala moji ženi, ki ima tako veliko dela, da lahko skejtam cele dneve, haha.